V torek 26. 11. 2013 nam je direktorica med kratkim sestankom razložila glede okolice novega INCE-ja. Nekaj minut za tem smo se razdelili po dve skupini in s kombijem odpeljali na ogled objekta.
Ko smo prispeli do tja, smo morali malce počakati, da je direktorica drugim skupinam razkazovala nove prostore. Preden smo vstopili skozi vhodna vrata, smo zunaj objekta opazili, da so tudi nadzorne kamere tik pod balkonom. Nikoli ne veš, kdaj se bo zgodil incident, zato je pametno, da so jih po novem nastavili. No ko smo bili že noter v novem prostoru, smo samo gledali okrog sebe. Nato smo šli v naslednji prostor, v katerem bo naša nova delavnica l. Bilo je tako toplo, da sem morala takoj sleči bundo. Direktorica nam je pokazala vrata v obliki zidu, ki se zaprejo. To pomeni, da je delavnica razdeljena na dva prostora. Na primer, če je na enem delu prostora veliko hrupa, vrata lahko zapremo, da se ga sliši malo manj. Tako je tudi pri drugi delavnici.
Potem smo šli pogledat naslednji prostor. V njem bo tudi nekaj novosti. Ko smo šli po stopnicah gor, nam je direktorica pokazala prostor za telovadnico, ki pa ne bo velika. V njej bo nekaj naprav za veslanje in za hojo. Tam bo tudi lestev za krepitev mišic in tako naprej. Videti bo kot fitnes, ki nam bo pomagal obdržati kondicijo.
Nato smo šli v naslednji prostor, kjer bo knjižnica. Če prav razumem, bo v njej veliki televizor. V enem prostoru bo soba za sprostitev. Soba bo predvsem za tiste, ki trpijo za epilepsijo. Pa tudi za tiste, ki potrebujejo počitek. Potem smo se sprehodili v tretjo delavnico, ki je prav tako velika kot prvi dve. Vrata, ki vodijo v delavnico, so velika in lesena. Kasneje smo šli v prostor, v katerem bo terapevtska kuhinja. V njej se bomo učili kuhati, speči kakšna peciva za kakšno praznovanje… Seveda bo tudi velika miza, da bomo lahko z užitkom delali same dobrote.
Ko smo šli nazaj dol, saj bi se lahko peljali z dvigalom, vendar je izklopljen, smo opazili WC. Zraven je kuhinja. V njej nam je direktorica pokazala pipo. Razložila nam je, da je z umazanimi rokami ni treba odpreti, saj moraš s kolenom udariti na umivalnik, da priteče voda. V kuhinji je tudi mapa za paro, da jo lahko potegne vase, ko se kaj skuha. Videli smo garderobo, vendar še ni omar. Na to bomo morali še malo počakati. V novem INCE-ju ni radiatorjev, pa je kljub temu toplo. Toplota namreč prihaja iz stropa in poskrbi, da je vse povsod enako toplo. Medtem ko smo si vse to ogledali, smo slišali glasbo iz ozadja. Spraševala sem se, ali mogoče prihaja iz stropa. Zato očitno ni potreben radio. Luči so prekrasne, ki visijo visoko s stropa. Sicer pa so povsod lesene stene. Preden smo odšli, smo šli še ven iz zadnje strani in zagledali štiri klopce, na katerih bomo lahko sedeli in gledali potok Pšata. Nato smo šli na hitro pogledati igrišče s košem, vendar nam je direktorica zagotovila, da bomo dobili tudi drugega.
Kaj naj rečem, prostori so enkratni, sprememba pa je izredno velika. Ko je bilo ogleda konec, smo se direktorici zahvalili in odšli nazaj v BROLINE.
Tako dragi moji prijatelji, le še nekaj tednov nas loči do velikega dne, ko se bomo preselili nazaj na svoje mesto, a v novi VDC INCE. Zaradi selitve letošnji december ne bo običajen praznični mesec, temveč bo čisto nekaj posebnega.
Maja Osolin