Po jeseni diši

Objavljeno dne 24. okt, 2018 v Novice

Oktober razen pisanega listja prinaša tudi vonj dozorelih jabolk in pečenega kostanja. Letošnja jesen nas je presenetila tudi s prijetno toplim vremenom. Ko je v sredo, 24.oktobra pri nas zadišalo, ni zato odlašal nihče. Zaposleni in uporabniki enote Mengeš in enote Moste smo po kosilu pohiteli na dvorišče, kjer nas je v dremavi jesenski svetlobi čakal kostanj in svež jabolčni sok. Kostanj nam je bil tako všeč, da so ga pridne roke zaposlenih komaj utegnile dolagati na žerjavico in z njim polniti prehitro prazne škrniclje. A na koncu ni ostal lačen nihče. Prepustili smo se sproščujočemu luščenju, pogovoru in druženju.

222

Razen mojstrov žara in dobre volje takšno jesensko sladkanje zahteva tudi spretne prste. Marsikdo se je izkazal s hitrim lupljenjem in solidarnostno ponudil pomoč tistim, ki so jo potrebovali.

»Prijatelju sem kostanj lupila pa za pit sem mu dala mošt pa poklical me je po imenu »Nevenka«. Bila sem zadovoljna. Od tam smo šli potem naravnost v Kamnik in sem bila zato prej doma. Všeč mi je bilo, ker je bil kostanj in ker tega že dolgo nismo imeli.« (Nevenka)

Razvedrilo nas je predvsem druženje, še posebej s prijatelji iz druge enote, ki jih ne vidimo vsak dan.

»Piknik je bil v redu. Sem kostanj jedla. Pa sem se mela fajn, ker smo kostanj jedli. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem zunaj sedela z Matijetom pa vsi, ki me majo tukaj čez so vredu.« (Cirila)

»Meni je blo čist vredu. Odlično je blo, ko so prišli ti iz Most. Bil je mošt pa kostanj«. (Borut)

»Meni je blo kar fajn. Smo jedli kostanj, pili sok pa družba. Najbolj všeč mi je bil kostanj pa da sem mela prijatelje, Bojano pa Marto pa Miheta.« (Jasmina)

Ko smo se nasitili, sta nas iz sončnih klopi na trato zvabila namizni nogomet in namizni tenis. Prijeli smo za ročaje in loparje ter druženje nadaljevali ob igri. Nekateri smo spontano prevzeli vloge navijačev, opazovalcev ali sodnikov, medtem ko so športniki zavzeto lovili in odbijali žogice.

»Imeli smo kostanjev piknik. Pekli smo kostanj, pa mošt je bil za pit. Eni so igrali namizni nogomet, eni smo se družili med sabo. Vredu je bilo.« (Jana)

»Meni je bilo vse ok. Vse je bilo dobro, kostanj je bil dober, mošt je bil dober, vse je bilo, kot mora biti. Malo smo nogomet igrali. Meni je nogomet najboljši, raje imam nogomet kot ping pong.« (Marta)

A igra je bila pomembnejša od zmage. Ko je zadišalo po novi rundi kostanja, ni nihče več vedel, kdo je igral proti komu. Slad jabolčnega soka smo milili z vodo in nekaj steklenic prihranili za naslednji dan.

333

»Meni je bilo vredu. Jaz imam rad jabolčni sok, kostanj pa druženje. Druženje s prijat’li. Rad tudi nabiram kostanje. Jernej je pekel kostanj. Jaz sem ga pa jedel.« (Andraž)

Kdove, morda naslednje leto tudi sami sledimo Andraževemu zgledu in se odpravimo v šelesteče gozdove na lov za kostanjem. A zaenkrat nam zadostuje druženje in praznovanje jesenske radodarnosti.

444