Dan, ko se ženijo ptički

Objavljeno dne 12. mar, 2019 v Novice

V želji po ohranjanju starih lokalnih običajev, smo se v enoti Mengeš odločili praznovati Gregorjevo na tradicionalen način. Kot vse, kar je vredno in zanimivo, je tudi takšno praznovanje zahtevalo nekajdnevne priprave. Glavno vlogo so tokrat prevzeli ustvarjalci iz lesarske delavnice. Njihova spretnost, ustvarjalnost in domiselnost so rodili popolnoma ekološkega »gregorčka«. Gregorjevo je bilo, kot smo se naučili, dan praznovanja luči. Ljudje so se veselili daljših dni in zato obredno poslali sedaj nepotrebne sveče po rečicah in potokih. Kakšno srečno naključje, da eden od njih teče tik za stavbo našega Zavoda! Gnetli smo se na obrežju Pšate in opazovali Bojano in Jerneja, ki sta spretno stekla po pobočju navzdol in v vodo spustila leseno umetnino. Postajala je vse manjša, dokler ni v počasnem toku potočka izginila.

Naučili smo se tudi, da je bilo Gregorjevo pred spremembo koledarja začetek pomladi in dan, ko naj bi bili ptički najglasnejši. Kako tudi ne, ko pa vemo, da se ženijo prav na ta dan! V trenutkih tišine smo res zaslišali pesem svatov, ter se ji pridružili tudi sami in sicer s slovensko popevko »Ne čakaj na maj«. Sledilo je druženje in seveda – potica!

Sledijo doživljanja izjemnih lesarjev, ki so zaslužni za to, da je bil naš gregorček ne samo lep, temveč tudi zmožen pogumno kljubovati valoviti Pšati. Le kje je sedaj?

»Sestavljali smo ladjo. Najprej smo šli iskat drvo. Potem smo naredili podstavek za sveče. Potem smo dali gor še trsko, nato smo dali gor še fantka. Delala sem z Jernejem. Zelo rada delam z lesom. Všeč mi je žaganje pa brušenje. Ladja mi je bila zelo všeč. Nato smo jo dali v vodo. Še vedno je v vodi, odplavala je daleč.«
(Jasmina)

»Pri delu smo uporabili lepilo. Jernej je naredil luknje in dal not lepilo. Naredili smo tudi trske. Potem smo dali gor velike veje in jih zalepili. Zataknili smo veje. Jaz sem pomagala tako, da sem lepila veje skupaj. Že v šoli sem delala z lesom. Najbolj všeč pri delu z lesom mi je lak. Spustila sem gregorčka, ampak me ni blo strah, da bi padla, ker sem včasih živela ob vodi.«
(Bojana)

greg01

greg02